Arterijska hipertenzija

Arterije in žile so osrednji sistem prenašanja krvi, ki oskrbuje celoten človeški organizem s hranili in kisikom ter odstranjuje strupene končne produkte presnove. Zaradi številnih zunanjih in notranjih dejavnikov se: a arterijska hipertenzija nastanejo, kar lahko prizadene vse organe.

Kaj je arterijska hipertenzija?

Arterijska hipertenzija je bolezen, ki prizadene arterije in se kaže kot visok krvni tlak s svojimi specifičnimi simptomi. Če merimo krvni tlak, se pri arterijski hipertenziji pojavi sistolna vrednost več kot 140 mmHg.

Drugi parameter, diastolični krvni tlak, je nad 90 mmHg. Arterijska hipertenzija je glede na njihove vzročne dejavnike razvrščena kot primarna in sekundarna hipertenzija.

Poleg tega obstajajo še drugi sistemi za razvrščanje arterijske hipertenzije, ki sta jih ustanovila Svetovna zdravstvena organizacija in Delovna skupina Znanstveno-medicinskega združenja, npr.

vzroki

Vzrokov za arterijsko hipertenzijo je veliko. V primarni obliki vsebujejo tako imenovana bistvena merila ali fizične sprožilce.

Za sekundarno hipertenzijo obstajajo sprožilci, kot so bolezni ledvic in posameznih žleznih sistemov. K arterijski hipertenziji lahko prispevajo tudi različne bolezni, ki ležijo neposredno v samih žilah. To so na primer vnetja žil in nenormalne nepravilnosti srca. Različne tumorske bolezni, arterioskleroza in zlasti toksini lahko enako povzročijo visok krvni tlak.

Arterijsko hipertenzijo lahko opazimo tudi med nosečnostjo in kot posledica uživanja drog ter v povezavi z vnosom posameznih zdravil. Zvišan krvni tlak se lahko pojavi tudi s Cushingovim sindromom, telesno debelostjo in angino pektoris.

Simptomi, tegobe in znaki

Arterijska hipertenzija se kaže v različnih telesnih in duševnih simptomih. Na začetku prizadeti ljudje občutijo splošno zmanjšanje počutja. Obstaja povečana utrujenost in šibkost, pa tudi faze povečane aktivnosti. V nadaljnjem poteku se pojavijo težave z ravnotežjem in jutranji glavoboli, ki so še posebej intenzivni, potem ko dlje časa ležimo.

Prizadeti so tudi srčno-žilni sistem: posledica so palpitacije, srčne aritmije in težave s krvnim obtokom. Povečan srčni utrip lahko povzroči tesnobo in panične napade, ki se izražajo v nervozi, znojenju in na splošno močnem občutku slabosti. Lahko povzroči tudi slabost in bruhanje. Nekateri trpijo zaradi omotičnosti, oslabljene zavesti, utrujenosti in nespečnosti.

Navzven se arterijska hipertenzija med drugim manifestira prek pordelega obraza in jasno vidnih žil. Zvišan krvni tlak vodi tudi do krvavitve iz nosu in lahko povzroči tudi druge simptome. Motnje prekrvljenja povzročajo otrplost in mravljinčenje v rokah in nogah.

Če je krvni tlak zelo visok, se lahko pojavijo motnje vida, angina pektoris in težave z dihanjem ter celo zasoplost. Poveča se občutek žeje in zadevna oseba mora pogosteje urinirati. Na splošno telesna in duševna odpornost močno padeta.

Diagnoza in potek

Za arterijsko hipertenzijo so značilni simptomi, ki se sprva izražajo v splošnem zmanjšanju fizičnega stanja. Bolniki se pritožujejo zaradi stalne utrujenosti in šibkosti, pa tudi zaradi motenj ravnovesja in jutranjih glavobolov. Te so značilne za enega, še posebej potem, ko dlje časa ležimo.

Če pride do ekstremnega zvišanja krvnega tlaka v primeru arterijske hipertenzije, se med telesnim naporom in oslabljenim vidom pojavi kratka sapa. Nepravilnosti srca, ki se kažejo v nenormalnem srčnem utripu, so precej pogoste. Srce dirka, ne bije stalno in včasih lahko močno bije.

Parazitski občutki v terminalnih predelih telesa so klasični tudi pri visokem krvnem tlaku. Motnje krvnega obtoka vodijo v občutek otrplosti ali mravljinčenja.

Kdaj morate iti k zdravniku?

Ker lahko arterijska hipertenzija v zgodnji fazi poškoduje krvne žile in organe, je mogoče le svetovati zdravniku čim prej. Navsezadnje se lahko nepopravljivim dolgoročnim učinkom izognemo le z zdravljenjem z zdravili za povišan krvni tlak. Arterijska hipertenzija je zahrbtna bolezen, saj ponavadi sploh ne povzroča nobenih simptomov, zlasti na začetku, zato se zdravnik v mnogih primerih posvetuje z zdravnikom prepozno, in sicer takrat, ko je mogoče že ugotoviti vidne poškodbe organov ali žil.

Celo zdravi ljudje bi morali meriti krvni tlak vsaj enkrat na leto, četudi še niso imeli simptomov, ki kažejo na hipertenzijo. Ker je odkritje arterijske hipertenzije pogosto naključna ugotovitev. Merjenje krvnega tlaka lahko v lekarni, pa tudi doma, opravite z ročno merilno napravo ali napravo za merjenje nadlahti. Takoj, ko sistolne vrednosti 140 in diastolične vrednosti 90 mmHg presežejo med samo merjenjem krvnega tlaka, se je treba nemudoma posvetovati z zdravnikom.

Za bolnike s predhodno poškodbo srca ali ledvic so mejne vrednosti izogibanja arterijski hipertenziji postavljene še nižje. Če arterijske hipertenzije ne zdravimo pravočasno, lahko pride do hipertenzivnih kriz s poškodbami krvnih žil in organov ali srčnimi napadi in možgansko kapjo.

Zdravniki in terapevti v vaši bližini

Zdravljenje in terapija

Klinična slika bolezni pri arterijski hipertenziji ni vedno enaka. Zdravljenje visokega krvnega tlaka je odvisno od posameznih pritožb in od izmerjenih vrednosti krvnega tlaka. Poleg splošnih medicinskih metod in spremembe življenjskega sloga terapija vključuje zdravljenje z zdravili in specifične posege.

Zmanjšanje telesne teže, vzdržljivost alkohola in nikotina ter omejevanje maščobne hrane so sprva pomembni pri arterijski hipertenziji. Tudi vnos omega-3 maščobnih kislin lahko zniža visok krvni tlak.

Kar zadeva zdravljenje z zdravili, zdravniki predpišejo zdravila iz skupin zaviralcev ACE, beta blokatorjev, diuretikov in zaviralcev kalcijevih kanalov. Aktivne sestavine, ki jih vsebujejo, ugodno vplivajo na znižanje krvnega tlaka, če je diagnosticirana arterijska hipertenzija.

Sodobni medicinski pristopi vključujejo tudi napredne cepivne snovi in ​​alternativne koncepte zdravljenja, kot so tako imenovana odpoved ledvic in stimulacija z baroreceptorji.

Napovedi in napoved

Prognoza za arterijsko hipertenzijo je odvisna od tega, ali bolnik trpi za primarno ali sekundarno hipertenzijo in kako dolgo je povišani krvni tlak obstajal.

Če se hipertenzija diagnosticira zgodaj in se začne ustrezno zdravljenje, so obeti zelo dobri. V tem primeru plovila in organi običajno še niso poškodovani. Na napoved vpliva tudi izboljšanje lastnega življenjskega sloga. Sem spadajo na primer zdrava prehrana, hujšanje, ustrezna vadba ali opustitev kajenja. Če bolezen dlje časa ostane neopažena, se lahko pojavijo posledične poškodbe krvnih žil in organov.

Utrjevanje arterij se v zgodnjih fazah še vedno lahko zdravi, kasnejša terapija pa je namenjena le preprečevanju napredovanja bolezni. Kot nadaljnja posledica lahko arterioskleroza privede do srčnega infarkta, možganske kapi, motenj vida, odpovedi ledvic ali anevrizme trebušne aorte. Dlje kot je nezdravljen, povišan krvni tlak, večja je verjetnost poškodbe organov in žil.

Če se krvni tlak lahko normalizira, se tveganje za možgansko kap ali srčni napad zmanjša za 20 odstotkov. Zelo pomembno je tudi redno pregledovanje pri zdravniku, ki bo ugotovil, ali je krvni tlak v zdravem območju.

preprečevanje

Preprečevanje arterijske hipertenzije je izvedljivo z zdravim življenjskim slogom, vključno z redno vadbo.

Izogibanje alkoholu in nikotinu ima tudi pomembno vlogo pri profilaksi proti visokemu krvnemu tlaku. Stalni zdravniški pregledi zdravil z arterijsko hipertenzijo kot stranski učinek lahko tudi zmanjšajo tveganje za nastanek visokega krvnega tlaka.

Ta zdravila se lahko zamenjajo za druga zdravila. Sumi, da čezmerno uživanje namizne soli s hrano spodbuja visok krvni tlak. Če jedi manj začinimo s namizno soljo in več z zelišči, lahko preprečimo arterijsko hipertenzijo.

Porodna oskrba

V primeru arterijske hipertenzije obstaja veliko možnosti spremljanja, s katerimi lahko dolgoročno izboljšamo kakovost življenja. To celo omogoča, da se glede na resnost hipertenzije ujemajo brez zdravil. V prvi vrsti je pomembno, da pri spremljanju arterijske hipertenzije vodimo zdrav življenjski slog.

Sem spadajo na primer zmanjšanje odvečne teže in zmanjšanje stresa. Oba dejavnika pomembno vplivata na krvni tlak. Zadostna vadba je prav tako pomembna za trajnostno krepitev srčno-žilnega sistema.Pri spremljanju arterijske hipertenzije se priporoča telesna aktivnost 3-krat po 30 minut.

Zdrav življenjski slog, ki običajno sledi oskrbi, vključuje tudi uravnoteženo prehrano. Predvsem je treba paziti na zmanjšanje vsebnosti soli. Tu je lahko v veliko pomoč omemba mediteranske kuhinje. Ker tudi kajenje in alkohol zelo negativno vplivata na krvni tlak, se je treba pri nadaljnji negi teh stvari izogibati, če je le mogoče.

Če so zdravila po akutnem zdravljenju še vedno predpisana, jo je treba vsekakor jemati po navodilih zdravnika. Z upoštevanjem teh točk je dolgoročno mogoče zmanjšati odmerek zdravil ali pa ga celo dobiti brez zdravil. Vendar je to odvisno od vrste arterijske hipertenzije.

To lahko storite sami

V številnih primerih tako imenovane idiopatske ali primarne arterijske hipertenzije vzroki, ki so privedli do visokega krvnega tlaka, niso znani. Poleg zdravil, ki jih je predpisal zdravnik, so za izboljšanje krvnega tlaka primerni tudi ukrepi samopomoči.

Dva sklopa ukrepov, ki se dopolnjujeta, so lahki do zmerni vzdržljivostni športi in sprostitvene vaje v obliki meditacije, avtogenega treninga, Qi Gonga ali joge. Krvni tlak je pod nadzorom stimulirajočega simpatičnega in antagonistično delujočega parasimpatičnega živčnega sistema, oba sta del avtonomnega živčnega sistema.

Lahki vzdržljivostni športi služijo hitrejšemu znižanju visoke ravni stresnih hormonov in s tem podpiranju parasimpatičnih vplivov za zmanjšanje stresnih hormonov. Vadba zgoraj omenjenih tehnik sproščanja zagotavlja tudi prostor za parasimpatične vplive.

V pozitivnem primeru se krvni tlak lahko spet normalizira. Domnevamo pa, da lahko žilne mišice arterijskih sten sledijo hormonskim dražljajem, da se razširijo ali zožijo in da ni nobenih arteriosklerotičnih sprememb. Podobni sproščujoči učinki se pojavljajo tudi, ko se dejavnosti izvajajo skoncentrirano, ko se pojavi "tok".

Dieta je tudi pomemben ukrep samopomoči. Vseboval naj bi čim več naravnih sestavin, na primer sveže sadje in zelenjava z bogato zalogo encimov, vitaminov, mineralov, elementov v sledovih in vlaknin.