Kiropraktika

Območje Kiropraktika vključuje metode diagnoze in zdravljenja bolezni mišično-skeletnega sistema, zlasti mobilnosti sklepov. Osnovna predpostavka kiropraktične terapije je prepričanje, da je človek samoregulirajoč zapleten organizem in da lahko normalno strukturirano telo zdravi samo sebe. Ponovna vzpostavitev brezbolečinskega stanja mišično-skeletnega sistema v posturalnem ravnovesju je glavni cilj kiropraktične terapije.

Kaj je kiropraktika?

Diagnoza pri kiropraktični terapiji temelji na obsežni anamnezi ter podrobnih in specifičnih fizičnih pregledih za določitev ortopedskih, nevroloških ali revmatoloških asimetrij.

The Kiropraktika je terapevtski poseg, ki ima svoje korenine v tradicionalni medicini in ga različne kulture uporabljajo že tisočletja.

Sodobni prenovljeni pregled kiropraktične terapije se je začel v poznem 19. stoletju, konvencionalna medicina pa jo je sprejela šele sredi prejšnjega stoletja. Kiroterapija je danes sestavni del medicinske prakse. Diagnoza pri kiropraktični terapiji temelji na obsežni anamnezi kot tudi podrobnih in specifičnih fizičnih pregledih za določitev ortopedskih, nevroloških ali revmatoloških asimetrij.

To se izvede z ustreznimi radiološkimi pregledi in posebnimi kiropraktičnimi manipulacijami, da občutimo gibljivost mišično-skeletnega sistema, določimo spremembe tkiva ali ocenimo kroženje tekočin in energije v mišično-skeletnem sistemu. Kiropraktična zdravljenja niso usmerjena le v obnovo, temveč se za popravljanje lezij uporabljajo različni manipulativni postopki.

Funkcija, učinek in cilji

Interdisciplinarni pristop k zdravljenju Kiropraktika sega na področja nevrologije, ortopedije in revmatologije, uporabljajo pa ga medicinsko usposobljeno osebje (manualna medicina ali kiropraktika), nemedicinski strokovnjaki (manualna terapija) ali alternativni zdravniki (kiropraktika).

Sem sodijo fizioterapevti, poklicni terapevti, kiropraktiki ali osteopati. Kiropraktično terapijo uporabljajo za zdravljenje mišično-skeletnega sistema (mišic in sklepov), bolečine v hrbtu, glavobole, omotico, slabost, posledice bolezni notranjih organov in nevroloških bolezni. Kiroterapija posveča posebno pozornost funkcionalnosti vratne, prsne in ledvene hrbtenice, pa tudi reševanju povezanih blokad, ki vodijo do bolečin v sklepih, tinitusa ali bolečin v mišicah.

Zaradi neskladja, ki ga pogosto sprožijo zunanji vplivi ali posturalne napake, mišice, ki obdajajo sklep, krčijo in ga držijo v svojem nenaravnem položaju, kar povzroča bolečino. Mnogi bolniki že po prvi kiropraktični terapiji občutijo lajšanje bolečine; povprečno pet obiskov zadostuje za približno 80% bolnikov, da dosežejo uspeh.

V kiropraktični terapiji, ki medtem ni zasidrana le v zapletenih azijskih medicinskih sistemih, so se uveljavile številne metode, med drugim:

• Akupresura
• Anma
• fizioterapija
• Ročna limfna drenaža
• Kranio-sakralna terapija
• Karoserija
• Manipulativno osteopatsko zdravilo
• Bowenova tehnika
• Kiropraktika
• Dorn metoda
• Roling
• Manipulacija hrbtenice
• Masažna terapija
• akupunktura
• Tehnika mišične energije
• Mioterapija
• Osteopatija
• Shiatsu

Ne glede na način zdravljenja, bolnika, ki ga zdravimo s kiropraktično terapijo, najprej spravimo v primerno držo, da lahko zadevni sklep previdno pritisnemo. V ključnem koraku zdravljenja se sklep manipulira z ustreznimi posebnimi tehnikami prijema v hitrih, močnih impulzih izven običajne osi gibanja, da se mišica utrdi.

Kiropraktična terapija ponavadi ni boleča in daje hitre rezultate. Le v primeru drugih osnovnih bolezni, npr. notranjih organov bo treba to bolezen najprej zdraviti. Šele ko se bo začelo celjenje, bo lahko kiropraktik imel trajen učinek.

Tu lahko najdete svoja zdravila

➔ Zdravila proti bolečinam v hrbtu

Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti

Kot pri vseh posegih je tudi tu Kiropraktika Tveganja, povezana z manipulacijo hrbtenice. Redki, vendar potencialno resni neželeni učinki vključujejo vertebrobazilarne nesreče, možganske kapi, hernije diskov, zlome vretenc ali reber ter sindrom cauda equina.

Zlasti manipulacija vratne hrbtenice je povezana z večjimi tveganji, saj na tem območju teče dotok krvi v možgane. Vendar pa več statističnih raziskav ni uspelo dokazati nobenega pomembnega tveganja. Če jih medicinsko usposobljeni strokovnjaki pravilno uporabljajo, pri kiropraktiki ne smemo pričakovati nobenih stranskih učinkov, razen rahle bolečine v mišicah in rahlih simptomov prekrvavitve.

Kiroterapija ni priporočljiva za bolnike z osteoporozo, motnjami krvavitve, kronično diskovno boleznijo s poškodbami živcev, zlomom ali tumorjem. Vsekakor je treba pred kakršnimi koli ukrepi v okviru kiropraktične terapije navesti obsežne informacije o tveganjih takega zdravljenja.