Obsesivno kompulzivna motnja

Omejitve ali Obsesivno kompulzivna motnja so duševne bolezni. Bolna oseba trpi zaradi obsesivnih misli in psihičnega stresa, tako da mora nezavedno izvajati kompulzivna dejanja (npr. Stalno umivanje rok). Eno govori tudi o duševni motnji. Določiti njen vzrok ni tako enostavno, saj je lahko tako na psihološkem kot tudi na organskem področju. Obsesivno-kompulzivno motnjo lahko poleg psihoterapije zdravimo tudi z zdravili.

Kaj so kompulzije in obsesivno-kompulzivne motnje?

V Obsesivno kompulzivna motnja je razdeljen na obsedenosti in prisile. Obsesivno-kompulzivne misli se od običajnih misli razlikujejo po načinu, na katerega jih doživlja in razmišlja zadevna oseba. Misli med OCD spremljajo nenehni strahovi, da bi škodovali drugim ali sami prišli v neprijetno situacijo.

Ni jih mogoče zavestno izključiti ali premišljevati do konca, tako da se, podobno kot cikel, znova in znova pojavljajo in končajo v obupu. Obsedenosti še delimo na obsedenosti, kompulzivne impulze in prisiljenje k razmisleku. Zadevna oseba se pri zamišljanju in razmnoževanju vedno znova srečuje z negativno situacijo, npr. B. da se lahko zakonec kaj zgodi, ali da je morda kaj narobe razumel.

Prisilni impulzi ga prisilijo, da izvede določena dejanja, tudi če lahko negativno vplivajo na zadevno osebo ali na druge. Obsesivno-kompulzivna motnja je zaznana kot nesmiselna, vendar vsak poskus obrambe pred njo sproži še več strahu in napetosti.

V primeru obsesivno-kompulzivne motnje se prizadeta oseba ne more braniti pred vsiljenimi dejanji. Ta dejanja so vedenja, ki jih je treba ponavljati tako pogosto, da posegajo v vsakdanje življenje. Primer obnašanja med OCD nenehno preverja, ali je bila peč izklopljena. V tem primeru je zadevna oseba prisiljena to preverjati vedno znova in tako ne stori drugih stvari.

vzroki

A Obsesivno kompulzivna motnja se lahko pojavljajo v različnih oblikah in v različnih kontekstih. V obsesivno kompulzivno motnjo igra več dejavnikov. Po eni strani lahko obsesivno-kompulzivno motnjo povzroči organsko okvaro, na drugi strani pa duševne motnje.

Obsesivno-kompulzivna motnja je pogosto povezana z drugimi bolezenskimi stanji. Na primer, v povezavi z multiplo sklerozo ali epilepsijo, pa tudi skupaj z depresivnimi motnjami, shizofrenijo in zlorabo alkohola lahko pride do obsesivno-kompulzivne motnje. Eden govori o obsesivno-kompulzivni motnji le, če je še posebej izrazita in ni drugih duševnih bolezni.

Z medicinskega vidika obsesivno-kompulzivno motnjo povzročajo poškodbe določenih regij v možganih. To so lahko bazalni gangliji, limbični sistem ali čelni reženj. Če družina že ima OCD, tega biološkega dejavnika pogosto ni mogoče izključiti kot vzrok.

Značilne omejitve

• stalno umivanje rok (Obvezna čistoča) po dotiku predmetov ali ljudi
• Omejitve nadzoranpr. ali je peč izključena ali so bila vrata zaklenjena
• Obvezno štetje - Zadevna oseba mora nenehno nekaj šteti v svojem okolju. Na primer plošče na pločniku ali stopnice na stopnišču
• Naročilo - V stanovanju mora biti vse na svojem mestu, nič ne sme biti umazano ali drugače urejeno
• Prisila na dotik - Bolniki se morajo nenehno dotikati določenega predmeta ali, nasprotno, da se pacienta ne morejo dotakniti določenega predmeta
• verbalne in zvočne omejitve - Bolniki morajo na primer vedno peti ali žvižgati isto melodijo ali ponavljati določene izraze

Simptomi, težave in znaki

Obsesivno-kompulzivna motnja se manifestira na različne načine, saj obstajajo različne oblike stanja. Klasična je na primer obvezno pranje, pri katerem si prizadeti vedno znova umijejo roke, ker obstaja sum, da je onesnaženost z nevarnimi bakterijami tudi, če se ročaj vrat uporablja neškodljivo.

Zelo pogosta je tudi potreba po nadzoru. Tu na primer prizadeti preverjajo, ali je peč res izklopljena, čeprav so to že storili že večkrat. Štetje lahko postane prav tako kompulzivno kot navada, da hodimo po isti poti čez in čez ali izvajamo obrede. Obsesivno-kompulzivne misli, ki jih je treba vedno znova igrati v mislih, so tudi široko polje.

Skupne vse prisile je, da prizadeta oseba pogosto prepozna nesmiselnost dejanj in misli, vendar ne more storiti ničesar. Ko se upirate prisili, je pogosto povezana misel, da se lahko zgodi nekaj slabega, če prisila ne bo izvedena pravilno.

Pogosto prisile prizadetih spremljajo simptomi tesnobe in depresivnega razpoloženja, ker prisila sprožijo sram in nemoč in bolnika pogosto pripeljejo v socialno izolacijo. Z obsesivno-kompulzivno motnjo se veliko časa na dan posveti kompulzivnim dejanjem in razmišljanjem.

Diagnoza in potek

The Obsesivno kompulzivna motnja se lahko diagnosticira, če bolni prebiva obsesivne misli ali kompulzivna dejanja vsaj dva tedna in to stanje opisuje kot nesrečno izkušnjo in doživi zmanjšano kakovost življenja kot rezultat te situacije, to pomeni, da obsesivno-kompulzivna motnja pomembno vpliva na njegovo vsakdanje življenje.

Drugi vidik obsesivno-kompulzivne motnje je, da trpeči prepozna obsesivno-kompulzivne misli kot svoje in se jim ne more upreti. Zaznavanje izvajanja misli ali idej ali impulzov je povezano z neprijetnimi občutki. Obsesivno-kompulzivna motnja lahko povzroči tudi telesno škodo, kot so: Npr. Pri pogostem umivanju rok se razvije ekcem. Če je obsesivno-kompulzivna motnja huda, so možne tudi misli o samomoru.

Zapleti

Prisilne obsesivno-kompulzivne motnje so lahko zelo raznolike. Obseg možnih zapletov je med drugim odvisen od tega, ali obsesivno-kompulzivna motnja vpliva tudi na druge ljudi ali ima celo elemente samopoškodovanja. Terapija zmanjšuje tveganje za zaplete.

Obsesivno-kompulzivna motnja je pogosto razlog za socialno izolacijo, saj prizadeti lahko postanejo nezmožni za delo ali so socialno zelo omejeni. V kombinaciji z visoko korelacijo med depresivnimi razpoloženji, depresijo in drugimi osebnostnimi motnjami, povezanimi z OCD, se poveča tveganje za samomorilne misli in ustrezno ukrepanje.

Poleg tega obvezno umivanje povzroči poškodbe kože (večinoma do ekcemov), kar lahko vodi do drugih zdravstvenih težav. Obsesivno-kompulzivna motnja vedno nosi tveganje, da zadevna oseba zanemarja druga področja življenja v korist motnje (zlasti kadar gre za nujnost nenehnega nadzora nad določenimi stvarmi) in se tako znajde v negativnih situacijah. To velja tudi, ko gre za obsesivno-kompulzivne misli, ki vplivajo predvsem na neposredno okolje.

Ravno tiste misli, ki jih sestavljajo nasilne fantazije ali neprimerne seksualne fantazije, postavljajo ogromno breme za odnos med zadevno osebo in njenim okoljem. Medtem ko ni večjega tveganja, da bi se te misli izvajale izključno zaradi OCD, lahko številne druge osebnostne motnje vodijo do izgube nadzora nad impulzi.

Kdaj morate iti k zdravniku?

Ne vsak vsak ritual spada v obsesivno-kompulzivno motnjo, ki zahteva medicinsko ali psihoterapevtsko zdravljenje. Vendar pa morajo trpeči obiskati zdravnika ali terapevta, če njihov vsakdan trpi zaradi neprijetnih kompulzij ali obsedenosti in kompulzije trajajo vsaj dva tedna. Vsakodnevni rituali, ki so pozitivni in jih dojemamo kot prijetne, po drugi strani ne predstavljajo kliničnih kompulzij.

Na splošno velja, da ljudje iščejo diagnostično predelavo, če odkrijejo simptome obsesivno-kompulzivne motnje in trpijo zaradi njih. Diagnozo lahko postavi zdravnik, psiholog, psihoterapevt ali alternativni zdravnik. Psihologi, psihoterapevti in zlasti strokovnjaki za psihiatrijo in psihoterapijo so usposobljeni za diagnosticiranje in zdravljenje duševnih bolezni, kot je obsesivno-kompulzivna motnja. Zaradi tega je smiselno, da se prizadeti obrnejo na te poklicne skupine. Družinski zdravnik je lahko tudi prva stična točka in po potrebi izda napotnico.

Subjektivna stopnja trpljenja je pri obsesivno-kompulzivni motnji zelo individualna. Močan subjektivni stres je tudi razlog, da poiščete zdravniško ali psihološko pomoč. Poleg tega se lahko zahteva strokovno svetovanje, če komplikacije vodijo v fizične ali druge težave - na primer težave s kožo, ki so posledica obveznega umivanja.

Zdravniki in terapevti v vaši bližini

Zdravljenje in terapija

Zgodnje zdravljenje Obsesivno kompulzivna motnja je priporočljivo. Najprej se je treba posvetovati z družinskim zdravnikom ali nevrologom, saj lahko poškodbe možganskih regij zdravimo z zdravili, ki zavirajo absorpcijo serotonina. Običajno so to antidepresivi ali nevroleptiki.

Prav tako pomaga prizadeti osebi in njihovim svojcem, da se ob iskanju terapevtske pomoči bolje spopadejo s obsesivno-kompulzivno motnjo. Kongnitivna terapija, pri kateri zadevna oseba deluje v smeri cilja spreminjanja svojih miselnih vzorcev, je zelo obetavna.

V tem kontekstu se bolna oseba nauči reševati stresnih situacij, primerne strategije za spopadanje z vsakdanjim življenjem in u. a. novi vedenjski vzorci tudi na medosebnem področju.

Tu lahko najdete svoja zdravila

preprečevanje

A Obsesivno kompulzivna motnja ponavadi pride nepričakovano. Če pa bolna oseba in njihovi svojci izvedejo več o obsesivno-kompulzivni motnji, je recidivo najbolje preprečiti, vendar je treba obsesivno-kompulzivno motnjo sprejeti.

Porodna oskrba

Če je bila obsesivno-kompulzivna motnja uspešno zdravljena in ni več odprto prepoznavna za druge, je zdaj zadevna oseba, da prve znake odkrije neodvisno in takoj, če je bolj sumljiva, poiskati ustreznega (psiho) terapevta, da bi preprečila dolgotrajen potek terapije. Poleg tega se je treba izogibati možnim sprožilcem, kot so trajne, skrajne stresne situacije (tudi v službi) in namesto tega redno preverjati svoje vedenje in misli.

Tudi izven vpliva ne bi smeli razviti naključnih, neškodljivih navad za začasno umirjanje, saj se te lahko pozneje razvijejo v nenadzorovano prisilo. Če pa prisila ni ozdravljena in ne obstaja možnost zdravljenja, je nujno, da prizadeta oseba sprejme svojo prisilo in se, če je mogoče, izogiba mest ali drugih krajev, kjer prisile ni mogoče nadzorovati.

Ne le pri verbalnih prisilih, temveč tudi pri razmišljanju ali vedenjskih prisilih, je koristno, da poznavatelje in prijatelje obvestite o svojem lastnem vedenju, da preprečite neprijetne situacije ali nesporazume. Poleg tega prisile - tudi v javnosti - ne smemo nasilno spregledati, saj to lahko povzroči ne le izgubo nadzora, ampak tudi močno nelagodje s strani zadevne osebe.

To lahko storite sami

Najprej je treba imeti osnovno razumevanje svojega OCD. To lahko olajša zadevno osebo. Prizadeta oseba se mora zavedati, kako natančno se počuti njegova motnja in kako vpliva nanj in na njegovo življenje.

Prav tako je lahko veliko olajšanje vedeti, da niste sami v svojih izkušnjah. Prizadeti morajo sprejeti stres in se ga naučiti sprejemati ne kot moteč dejavnik, ampak kot del življenja. Morali bi se naučiti drugih strategij za reševanje stresa. Na primer, dovolj spanja, uživanje dovolj in dobre hrane, meditacija in premalo gibanja lahko vse simptome zmanjšajo. Zlasti tek lahko bistveno spremeni. Koristna je tudi uporaba sprostitvenih tehnik (npr. Vaje za globoko dihanje ali meditativne pozornosti).

Naslednji korak bi bil sprejeti in se soočiti s svojimi strahovi. Oblikovanje negativnih misli o obsesivno-kompulzivnih motnjah in dokazovanje pozitivnih je dokazano učinkovita metoda za zmanjšanje motnje in se lahko uporablja tudi brez terapevtske pomoči. Pogosto je smiselno, da se s svojimi strahovi ukvarjate analitično in logično ter da oblikujete strategije za pojav najslabšega scenarija. Vse te tehnike je enostavno vključiti v vsakdanje življenje in prosti čas.