Stojalo

Pokončni stoječi položaj osebe. Kaj je, kakšno uporabo ima in kaj govori o ljudeh, o tem se bo. Kljub številnim prednostim pokončne drže jo ima Stojalo tudi tveganja.

Kaj stoji

Stojanje je oblika drže. V povprečju ljudje stojijo približno 6 ur na dan in se v tem obdobju borijo proti gravitaciji.

Stojanje je oblika drže. V povprečju ljudje stojijo približno 6 ur na dan in se v tem obdobju borijo proti gravitaciji. Za držo je značilno, da so vsi sklepi v položaju za podaljšanje. Osnovne mišice morajo biti močne in močne, da se lahko ohrani ta položaj.

Telesna teža počiva na gležnjih, kolenskih sklepih in kolčnih sklepih. Medenica, hrbtenica in prsnica dajejo zgornjem delu telesa potrebno stabilnost. Poleg koščenih struktur ima mišični aparat tudi podporno funkcijo in lahko vzdržuje ravnotežje ter z ustreznim poživljanjem usmeri težišče telesa.

Funkcija in naloga

Stojni položaj je poravnan s kolenskimi sklepi in kolčnimi sklepi v iztegnjenem položaju (raztegnjen). Stopala so narazen v širini kolkov. Medenica, hrbtenica in prsnica so izravnani. Vendar pa je treba obdržati anatomsko-fiziološko lordozo in kifozo (nihanje v obliki črke S) hrbtenice. Roke so vzporedne z zgornjim delom telesa. Glava je v nevtralnem ničelnem položaju. Če pogledamo od strani, ušesni ud, ramenski, kolčni in kolenski sklep ter stranski malleolus tvorijo ravno črto. Težišče telesa je centrirano in poravnano nad stopali za varno stojalo.

Dolgo ostati v tem položaju je zelo stresno za človeško telo, saj so hrbtenica in stopala pod stalnim stresom. Vse velike mišične skupine so pod napetostjo zaradi funkcije držanja, vse majhne mišične skupine delujejo na ohranjanju ravnovesja in stabilizaciji sklepov. V stoječem položaju mora telo vložiti več truda za vzdrževanje kardiovaskularnega sistema in zagotoviti, da kri ne bo potonila na obod.

Z znanstvenega vidika je treba glede kakovosti hrane stati pokonci, skrbeti za družino, prevažati velike količine in izvajati druge dejavnosti. Tako lahko ljudje prosto premikajo obe roki in opravljajo delo. Druga prednost pokončne drže je, da lahko ljudje delujejo bolj prožno in se po potrebi premikajo.

Znanstveniki so prav tako ugotovili, da možgani bolje delujejo, če stojijo pokonci, saj nanje ne vplivajo sevajoča geotermalna energija in jih zrak lahko bolje hladi. To znanje bo veljalo predvsem za začetke vstajanja, ko so prvi ljudje živeli v večinoma zelo toplih krajih.

Pokončna drža ne koristi le prožnosti in aktivnostim. Veliko pove tudi o psihi, karakterju in čustvenem stanju človeka. Če vzamete pokončno držo, s psihološkega vidika ni osredotočeno samo telo težišča, temveč tudi um. Tako je bila pokončna drža od nekdaj znak dostojanstva, samozavesti in suverenosti. Poleg tega so ljudje videti bolj kompetentni, bolj naklonjeni in bolj pošteni. Upognjena drža na drugi strani kaže na negotovost, nezadovoljstvo in nelagodje. Sčasoma se je iz tega pojavilo veliko izrazov slenga, kot sta "ohrani se miro" ali "sponka".

V bistvu pa dlje časa stoječe povzroča škodo. Zaradi anatomske in fiziološke strukture človeškega telesa je zasnovan za dinamična gibanja in ne za nenehno bivanje v enem položaju.

Tu lahko najdete svoja zdravila

➔ Zdravila proti bolečinam

Bolezni in bolezni

Stoječe pokončno dolgo lahko ima kratkoročne in dolgoročne posledice. Pojavijo se lahko kratkotrajne bolečine v nogah, pekoči podplati stopal, mišični krči, bolečine v predelu vratne, prsne in ledvene hrbtenice ter občutek "težkih" nog. Poleg tega lahko povzroči utrujenost, ker so možgani slabo preskrbljeni s krvjo.

Pojavijo se lahko dolgotrajni edemi v nogah, večinoma na območju spodnjega dela noge. Krčne žile, tromboza ali ukrivljenost hrbtenice so lahko posledica slabe drže.

Slaba drža lahko privede do boleče mišične napetosti (miogeloze). Ti lahko sprožijo glavobole ali splošno slabo počutje, celo omotico in motnje vida.Blokade vretenčnih sklepov vodijo do bolečine, ki je posledica povečanega pritiska na telesa vretenc in se lahko poslabša z rotacijskim gibanjem ali hiperekstenzijo hrbtenice. Mišično-skeletnega sistema ni mogoče uporabiti v polni funkciji, razbremenilne drže so ustvarjene kot zaščitni mehanizem za preprečevanje morebitnih poškodb.

Pogosto se pojavijo tudi nepopravljive poškodbe hrbtenice. To so lahko znaki obrabe ali celo hernije diskov. Simptomi se izražajo z močno bolečino v predelu hrbtenice. Včasih lahko okončine postanejo otrplo, saj se v primeru incidenta pojavi želatinozno jedro medvretenčnega diska in lahko zoži ali stisne živčne poti, ki vodijo v hrbtenični kanal. Poleg odrevenelosti se lahko omenjajo tudi bolečine v prizadetih okončinah. Stres zaradi statičnega stojanja, kašljanja in kihanja ter s tem povezan pritisk na medvretenčne diske in mišice lahko povečajo bolečino.

Bolniki v nevarnosti, ki delajo v stoječem položaju, morajo upoštevati preventivne ukrepe. Učenje funkcionalne pokončne drže, krepitev celotnega podpornega aparata in kardio trening v obliki vzdržljivosti za krepitev srčno-žilnega sistema so lahko preventivni ukrepi. Poleg tega lahko zdravnik predpiše kompresijske nogavice za podporo žilnemu sistemu in tako prepreči, da bi kri potopila v obod.