Oscilografija

The Oscilografija je precej neznan in hkrati močno podcenjen medicinski postopek. Oscilografija se večinoma uporablja pri motnjah krvnega obtoka. Tu je poudarek predvsem na spremembi volumna tkiva ter prilivu in odlivu krvi.

Kaj je oscilografija?

Spodaj Oscilografija se običajno razume kot metoda, s katero se meri pretok arterijske krvi v roke, noge in noge. Za izvedbo oscilografa se uporablja osciloskop, s pomočjo katerega vaskularni kirurg lahko izmeri povečanje oboda nog, ki ga povzroči pulz v arterijah, in ga zapiše z osciloskopom.

Nastali posnetki se imenujejo oscilogram in za njih so značilni ostro naraščajoči in hitro padajoči krivulji. Danes se večina oscilogramov reproducira digitalno, namesto analognih. V nasprotju z drugimi metodami, ki jih lahko uporabimo za merjenje arterijskega krvnega pretoka, je oscilografija neinvazivna metoda.

To pomeni, da zdravniku ni treba prodreti v bolnikovo telo, ampak lahko vse naredi od zunaj. Zaradi tega oscilografija velja za posebno nežno in nizko tvegano metodo za odkrivanje motenj krvnega obtoka.

Funkcija, učinek in cilji

A Oscilografija lahko na nogah ali na prstih in prstih. Manšete se namestijo na pacientovih prstih in nogah ali na nogah in gležnjih in nato napihnejo. Spremembe volumna v arterijah telesnih delov, zaprtih z manšetami, se nato prenesejo na manšete in od tam na merilno napravo.

Z oscilografijo prstov in prstov bolnik med meritvijo sedi ali leži negibno. Ta meritev se uporablja za prepoznavanje možnih motenj krvnega obtoka v drobnih arterijah rok in nog. Ker so plovila, ki jih prizadenejo motnje krvnega obtoka, pogosto tako majhna, da jih ni mogoče zanesljivo prepoznati ali prikazati z drugimi metodami, kot je ultrazvočni pregled, je oscilografija tu še posebej koristna.

Sodobna varianta te meritve je tako imenovana akralna oscilografija, pri kateri se namesto manšete, ki se napihne, meri pretok krvi s pomočjo svetlobno nadzorovanih impulzov. Akralna oscilografija se uporablja npr. Uporablja se za diagnosticiranje Raynaudovega sindroma, pri katerem prsti in roke prizadetih postanejo beli zaradi motenj krvnega obtoka.

Pri oscilografiji nog bolnik, ki leži na hrbtu, prosi, naj po začetnem merjenju v mirovanju opravi 40 stopala in 20 počepov. Po vsaki od teh dveh kratkih fizičnih vaj se izvede nova meritev in primerja z ostalima dvema. Ta primerjava omogoča zdravniku, da preveri, ali ima bolnik motnje krvnega obtoka v nogah bodisi samo med vadbo bodisi tudi v mirovanju. Ta postopek se med drugim uporablja za diagnosticiranje periferne arterijske okluzivne bolezni.

Druga posebna oblika oscilografije je tako imenovana funkcijska oscilografija, pri kateri mora pacient med meritvami narediti določene gibe z rokami. Uporablja se za odkrivanje tako imenovanih funkcionalnih motenj krvnega obtoka, to je motenj krvnega obtoka, ki se pojavijo le z določenimi gibi rok, na primer, ko sta roki zloženi za glavo. Vendar vse te različne oblike oscilografije služijo le namenu prepoznavanja motenj krvnega obtoka ali bolezni, ki jih povzročajo. Oscilografija pa teh bolezni ne more zdraviti.

Tveganja in neželeni učinki

Kot že navedeno, to velja Oscilografija kot posebej nežna in nizko tvegana metoda za odkrivanje motenj v obtoku. Znanih tveganj, stranskih učinkov ali celo nevarnosti ni znanih.

Nasprotno: v nasprotju s precej dražjimi postopki, kot sta CT ali MRT pregled, ki običajno stanejo nekaj sto evrov, je oscilografija veliko cenejša in natančnejša alternativa. V nasprotju s temi omogoča zelo natančno sliko o kakovosti krvnega obtoka v nogah, rokah in nogah in stane manj kot 10 evrov.

CT in MRI lahko na drugi strani zagotavljata le statične slike posod. Toda kljub številnim očitnim prednostim in nizkim stroškom številne zdravstvene zavarovalnice še vedno nočejo plačati za oscilograf.