Kot Buspiron se imenuje sredstvo proti anksioznosti. Uporablja se za zdravljenje anksioznih motenj.
Kaj je buspiron?
Buspiron je zdravilo, ki ima anksiolitični učinek. Vmešava se v presnovo nevrotransmiterja serotonina. Za razliko od drugih pripravkov proti tesnobi, kot so benzodiazepini, buspiron razvije svoje pozitivne učinke šele po nekaj tednih. Prednost aktivne sestavine pa je, da vas ne naveliča in vzdržuje.
Buspirone je leta 1972 odkrila skupina znanstvenikov, ki je sodelovala pri podjetju Mead Johnson Nutrition Company, proizvajalcu hrane za otroke. Buspiron je bil patentiran leta 1975. Zdravilo je na ameriški trg prišlo leta 1986 prek farmacevtske družbe Bristol-Myers Squibb. Od leta 1996 lahko Buspiron ponudijo tudi v Nemčiji. Od izteka patentne zaščite leta 2001 se lahko buspiron prodaja tudi kot generični izdelek.
Farmakološki učinek
Buspiron deluje pri zdravljenju anksioznih motenj. Anksiozne motnje so vztrajni strahovi, ki jih pogosto ni mogoče jasno utemeljiti in negativno vplivajo na številna področja življenja. Tu gre lahko za poklicno življenje, socialne stike ali zdravje. Niso redki, da prizadeti trpijo zaradi fizičnih težav, kot so napetost, omotica, dirkaško srce, tresenje, težave s spanjem, slabost ali glavoboli.
Anksioznost lahko ublažimo s proti-tesnobnimi pripravki, ki vključujejo predvsem benzodiazepine. Na ta način lahko z jemanjem izboljšamo tako psihične kot fizične simptome. Vendar ima večina tovrstnih sredstev največjo pomanjkljivost, saj postanejo odvisni po nekaj tednih uporabe. Če se nato ustavi, se simptomi anksioznosti in njihovih neprijetnih stranskih učinkov pojavijo bolj intenzivno.
Vendar pa jemanje buspirona lahko prepreči zasvojenost. Po več tednih uporabe se nevronske strukture možganov preuredijo. Medsebojna povezanost živčnih celic (nevronov) se spremeni tako, da se na messengerski snovi serotonin aktivirajo določene priključne točke, imenovane tudi receptorji. Zaradi tega se pozitiven učinek lajšanja tesnobe pokaže šele čez nekaj časa.
Poleg tako imenovanega hormona sreče serotonin ima buspiron tudi učinek na dopamin in norepinefrin, ki spodbujata psihološki nagon. V nasprotju z benzodiazepini buspiron nima vpliva na receptorje GABA, ki so pomembni za človekov spanec. Zato pri dajanju sredstva skoraj ni nobenih učinkov, ki povzročajo spanje.
Absorpcija buspirona v kri poteka hitro po zaužitju skozi črevesno steno. Od tam se učinkovina v krvi prenaša proti jetrom. Tam je deaktiviran za približno 95 odstotkov. Po 60 do 90 minutah je buspiron v telesu dosegel največjo raven. Po dveh do treh urah raven spet pade za 50 odstotkov. Buspiron se iz organizma izloči z urinom in blagom.
Medicinska uporaba in uporaba
Buspiron se uporablja pri zdravljenju anksioznih motenj in napetostnih stanj. Tudi zdravilo velja za koristno pri notranjem nemiru. Uporaba buspirona ne povzroča zasvojenosti, vendar je treba zdravilo uporabljati največ štiri mesece.
Buspiron se lahko daje v obliki tablet. Dnevni odmerek je razdeljen na tri posamezne aplikacije. Jemljejo jih neodvisno od obrokov. V začetni fazi terapije bolnik vzame le majhen odmerek buspirona. Ta sestoji iz 5 miligramov trikrat na dan. V nadaljnjem poteku se odmerek postopno poveča, če ni neželenih stranskih učinkov, na 10 miligramov, ki jih bolnik jemlje trikrat na dan. V hudih primerih je možen tudi največji odmerek 20 miligramov.
Buspiron se izda na recept. Zdravilo je mogoče dobiti v lekarni le s predložitvijo recepta zdravnika.
Tu lahko najdete svoja zdravila
➔ Zdravila za pomiritev in krepitev živcevTveganja in neželeni učinki
Občasno jemanje buspirona neželeni učinki. To sta večinoma vrtoglavica in zaspanost. Deset od sto bolnikov ima tudi neželene stranske učinke, kot so zmedenost, jeza, zamegljen vid, obilno znojenje, izpuščaji na koži, parestezija, bolečine v mišicah, nosna kongestija, vneto grlo, bolečine v prsih, tinitus in nočne more. Občasno se pojavijo prebavne pritožbe, slabost, bruhanje, težave s koncentracijo, suha usta, ekcem, otrplost ali glivične roke. Nihanje razpoloženja, motnje krvnega obtoka v možganih, alergijske reakcije, serotoninski sindrom, bolezni srčne mišice ali celo srčni napad so zelo redki.
Buspirona se sploh ne sme uporabljati, če bolnik trpi zaradi hudih okvar ledvic ali jeter, mišične oslabelosti, napadov ali akutnega glavkoma v ozkem kotu. Med nosečnostjo je treba buspiron dajati le s soglasjem zdravnika. Izdelka ne smete jemati med dojenjem. Otroci, mlajši od 18 let, prav tako ne smejo jemati buspirona.
Možne so tudi interakcije med buspironom in drugimi zdravili. Zaradi tega je treba bolnika stalno spremljati, če jemlje tudi zdravila za povišan krvni tlak, zdravila proti tesnobi, kot so benzodiazepini, antikoagulacijska zdravila, zdravila za zdravljenje srca ali kontracepcijske tablete.
Poleg tega je pomembno, da buspirona ne dajete hkrati z MAOI. Razlog za to je bližajoča se kriza zaradi visokega krvnega tlaka. Svetujemo tudi, da hkrati ne jemljete eritromicina, nefazodona, verapamila, itrakonazola ali cimetidina. Ta zdravila povečajo učinke buspirona.
.jpg)
