Vaskularna proteza

Kot Vaskularna proteza To je vsadek, ki nadomešča naravne krvne žile. Uporablja se predvsem za kronično vazokonstrikcijo, bypass operacije ali za močno vazodilatacijo.

Kaj je vaskularna proteza?

Vaskularna proteza je implantat, ki nadomešča naravne krvne žile. Uporablja se predvsem za kronično vazokonstrikcijo (glej sliko), za obvodne operacije ali za močno vazodilatacijo.

Vaskularna proteza nadomešča naravne krvne žile in se uporablja, kadar je huda poškodba arterije. V tem primeru krvnega pretoka ni mogoče več vzpostaviti s pomočjo stenta. Med operacijo se izmenjujejo zožene krvne žile ali pa se zamenjajo razširjene krvne žile.

Proteza se uporablja tudi pri poškodbah ožilja, na primer po nesrečah. Sredi 19. stoletja so bili prvi poskusi nadomestitve arterij, poskusi vsaditve cevi iz gume, srebra ali stekla. Vendar ti poskusi niso uspeli, ker so se vsadki trombotično zaprli.

V drugi polovici 19. stoletja sta Guthrie in Carrell raziskovala to področje in izvajala poskuse z aloplastičnimi, avtolognimi in heterolognimi nadomestki. Za to je Carrell leta 1912 prejel Nobelovo nagrado. Preboj je prišel z Američani Jaretzkijem, Blakemerejem in Voorheesom, ki so prvič vsadili plastične cevi.

Funkcija, učinek in cilji

Vaskularne proteze se uporabljajo pri najrazličnejših vaskularnih boleznih. Tej vključujejo:

• Ateroskleroza z okluzijami in zožitvami
• Koronarna bolezen srca
• Arterijska okluzivna bolezen nog in medeničnih arterij
• Zoženje karotidne arterije
• Zoženje viscere in ledvičnih arterij

Vaskularne proteze so ponavadi izdelane iz plastike, kot je poltetrafluoroetilen (PTFE) ali polietilen tereftalat (PET). PET proteze se uporabljajo predvsem za aorto, stegnenične arterije ter notranje in zunanje medenične arterije. Te proteze imajo zloženo strukturo, kar zagotavlja veliko prožnost. PTFE proteze se na drugi strani uporabljajo za obvodne operacije in za manjša plovila. Proteze so prevlečene s proteinsko plastjo iz kolagena, želatine ali albumina, v notranjosti je zaradi krvnega pretoka obložena fibrin in krvne ploščice.

Za izdelavo žilnih protez se plastika stopi in predela v prejo. Cevke so nato pletene ali tkane iz tega. Prednost teh dveh protez je, da ju je mogoče neposredno vsaditi, ne da bi ju predhodno nataknili. Za predhodno risanje krvi se odvzame kri in proteza se znotraj in zunaj prepoji s krvjo. Kirurg mora protezo večkrat raztegniti, da se tudi votline zmočijo. Obstajajo tudi avtologne presaditve, kar pomeni, da se lastne arterije ali vene telesa uporabljajo kot žilni nadomestki. Bioproteze so narejene iz heterolognih ali homolognih posod, kot homologne žile pa se pogosto uporabljajo kadaverične žile ali arterije.

Sem spada tudi proteza Dardik, izdelana iz žil iz popkovine. Heterološka plovila so plovila živali, kot so prašiči ali govedo. Vaskularne proteze se uporabljajo bodisi kot okoliški ali premostitveni presadki, pri čemer je izbira proteze odvisna od intraluminalnega tlaka, žilnega kalibra in poteka presadka. Izbira primerne žilne proteze je zelo pomembna, saj lahko proteza z napačnimi dimenzijami zasenči vaskularne veje ali se premakne. Vaskularno protezo običajno vstavimo s katetrom in nato objema steno posode, kjer drži posodo odprto ozznižuje krvni tlak, ki deluje na stene posode.

Praviloma je vaskularna proteza cevasta in je sestavljena iz žične mreže, ki je prekrita s tekstilno tkanino ali plastiko. Za zelo posebna področja uporabe obstajajo tudi razvejane proteze, ki jih imenujemo Y-proteze in se uporabljajo na primer za trebušno anevrizmo. Proteze so lahko v enem kosu ali pa so sestavljene iz posameznih modulov.

Tu lahko najdete svoja zdravila

➔ Zdravila proti bolečinam

Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti

Približno 90 odstotkov protez še vedno deluje pet do deset let po vsaditvi. Pri protezah, katerih premer je le približno šest do osem milimetrov, je možnost uspeha po petih letih manjša od 50 odstotkov. Najpogostejši zapleti, ki se lahko pojavijo, so blokade zaradi prekomernega tvorjenja tkiva, težav z materialom ali razvoja anevrizme ali psevdoanevrizme.

V nasprotju s stentom vaskularne proteze umetno vsadimo. To povečuje pogostost okužb, zato je reden nadzor rane v prvih dveh tednih in nato ob vsakem fizičnem pregledu zelo pomemben. Priporočljivo je tudi, da vsak dan po implantaciji jemljete zaviralec agregacije trombocitov. Najvišja stopnja okužbe se pojavi pri večjem obvodu, vendar so ljudje ogroženi tudi po operaciji na dimeljskem območju. Po drugi strani je tveganje za vnetje pri bolnikih, ki so imeli operacijo na glavni arteriji, zelo majhno.

Okužbe povzročajo predvsem stafilokoki. Na protezo pridejo na primer, ko implantat med operacijo pride v stik s telesno površino. Kolonizacija bakterij je možna tudi zaradi poškodbe tkiva na območju proteze, na primer, če drgne ob črevesje. Bakterije se nato prekrijejo s sluznico, da antibiotiki ne morejo delovati. Vendar pa se lahko stopnja okužbe zmanjša, če bolniku pred operacijo ali med njo daje antibiotike.

Če je žilna proteza vneta, je treba odstraniti okuženi material, nato očistiti rano in vstaviti novo protezo. Obstaja tudi možnost vsaditve posebne proteze. Te proteze so prevlečene s srebrom in jih lahko namočimo tudi z antibiotiki. To je dober način za preprečevanje okužb.